Modre sončne fotovoltaične plošče pokrivajo pobočje v mestu Yuncheng, provinca Shanxi, 22. januar 2024/IC Photo
Kitajska solarna industrija je leta 2023 doživela veliko eksplozijo, saj so v enem letu namestili več sončnih kolektorjev, kot so jih Združene države kadar koli skupaj. Poleg tega je Kitajska znižala veleprodajne cene solarnih panelov za skoraj polovico, njen izvoz končnih solarnih panelov pa se je povečal za 38 odstotkov, pri čemer se je izvoz ključnih komponent skoraj podvojil.
Letne namestitve solarnih panelov po svetu so se od leta 2018 skoraj početverile. "Ne bi videli toliko solarnih naprav po vsem svetu, če kitajski proizvajalci ne bi znižali stroškov panelov za več kot 95 odstotkov." je dejal Tu Jianjun, pekinški raziskovalec v Centru za globalno energetsko politiko univerze Columbia.
Kitajska proizvaja skoraj vso svetovno opremo, ki se uporablja za izdelavo sončnih kolektorjev, in dobavlja skoraj vse komponente, potrebne za sončne kolektorje, od rezin do posebnega stekla.
Članek trdi, da so povečane naložbe v obnovljivo energijo - zlasti sončno energijo - pomemben del kitajske velike stave na nastajajoče tehnologije, ki jih namerava uporabiti za spodbujanje gospodarske rasti v novih panogah, kot je sončna energija. Osredotočenost na sončno energijo je tudi zadnji korak v dve desetletji trajajočem programu za zmanjšanje odvisnosti Kitajske od uvoza energije.
Zaradi konkurence kitajskih solarnih izdelkov je Bidnova administracija uvedla program subvencioniranja, da bi znižala stroške proizvodnje in namestitve solarnih panelov v državi. Kljub temu je še vedno težko obravnavati stroškovno prednost kitajskih izdelkov. Evropska komisija, raziskovalna organizacija, je januarja letos ocenila, da lahko kitajska podjetja proizvajajo sončne celice po ceni od 16 do 18,9 centov na vat proizvodnje električne energije. To je primerljivo s stroški od 24,3 do 30 centov na vat za evropska podjetja in približno 28 centov za ameriška podjetja.
To še posebej velja za ceno električne energije, ki je v Evropi draga, zlasti po izbruhu rusko-ukrajinskega konflikta, zaradi katerega Evropa ni več kupovala zemeljskega plina iz Rusije. Dražja so tudi zemljišča za gradnjo PV elektrarn v Evropi.